admin on July 19th, 2008
Lepotička, še sanja se ti ne,
kako lahko le ti močno me vzburjaš
in s sladkobo fantazij brez konca,
pregrešno moj nedolžen um zvesto oskrunjaš.
***
Pridno skrivaš svoj nasmeh,
po le njem povzročaš žrtvam svojim strašno hrepenenje,
in ko v usmiljenja utrinku končno jim ustrežeš,
v hipu človek ve, da je priča bil trenutku,
ki si ga zapomnil, celo bo prelepo to življenje.
***
Igrivo usmerjaš svoje očke,
skrivaš se za vtisom sramežljivke,
in šele ko kraljični preljubi se zahoče,
usodno in nesebično napojiš človeka,
v nežnosti in strasti svoje vse miline.
***
Še najbolj mukotrpen pa pogled na tvoje je telo,
kako božansko, pot skozi prostor si utira
in v soskladju ženske prave vrednih gibov,
v najlepše zadovoljstvo mi pogled odstira.
***
Za spoznavanje je dovolj še časa,
bog daj, celo dolgo najino življenje
in dokler plamen hrepenenja in strasti vedno še tak pridno sveti,
se naivno prepustiva družno v še srečnejši jutri.

Leave a Reply

You will be able to edit your comment after submitting.